Jolanda Čeplak sestopila s slovenskega ženskega prestola

Klara Lukan, nova lastnica najboljšega rezultata v zgodovini slovenske ženske atletike. FOTO: Jure Banfi.

Kam na lestvici najboljših atletskih rezultatov v zgodovini slovenske atletike spada evropski rekord v cestnem teku na 10 kilometrov, ki ga je pretekli konec tedna odtekla Klara Lukan?

Še en dokaz, kaj je uspelo izjemni slovenski tekačici

Atletika

21. Apr 2026 1

Atletika

21. Apr 2026 1

“Nisem še dojela, kaj mi je uspelo”

Atletika

20. Apr 2026 1

Atletika

20. Apr 2026 1

Potem ko smo ugotovili, da je evropski rekord 29:50, s katerim je Klara Lukan postala prva Evropejka, ki je 10 kilometrov na cesti pretekla pod 30 minutami, trenutno tretji najboljši ženski izid letošnjega leta v Evropi med vsemi atletskimi disciplinami in 13. na svetu, smo preverili še, kam ta izid spada na lestvici vseh rezultatov iz zgodovine slovenske atletike.

In pričakovano spoznali, da visoko. Zelo visoko. Pravzaprav celo najvišje. Vsaj kar se ženske atletike tiče.

Z rezultatom, ki po točkovanju Svetovne zveze prinaša 1257 točk, je 25-letna Šentjernejčanka namreč skočila pred Jolando Čeplak in njen nekdanji svetovni dvoranski rekord v teku na 800 metrov (1:55,19), ki pomeni 1250 točk.

Nekdanja slovenska tekaška zvezdnica je v dobrem mesecu po svetovnem rekordu, ki ji ga je marca “vzela” Britanka Keely Hodgkinson, torej ostala še brez najboljšega izida v zgodovini slovenske ženske atletike.

Jolanda čeplak — Jolanda Čeplak. FOTO: Profimedia.

Na vrhu je trdno zasidran Kristjan Čeh

Najboljši slovenski rezultat glede na uradno točkovanje krovne svetovne atletske organizacije pa še naprej ostaja trdno v rokah najboljšega slovenskega atleta Kristjana Čeha, čigar letošnji novi slovenski rekord v metu diska 72,61 m prinaša kar 1293 točk.

Preden si boste rekli, da ta rekord ni merodajen, ker je bil dosežen na “spornem” tekmovališču v Ramoni, brez skrbi – Ptujčan bi bil krepko pred vsemi preostalimi slovenskimi atleti in atletinjami tudi, če tega meta ne bi bilo. Lani je disk v Slovenski Bistrici vrgel 72,36 m, kar pomeni 1288 točk.

Na četrtem mestu večne slovenske lestvice, takoj za Čeplakovo, najdemo najuspešnejšega slovenskega atleta v zgodovini, nekdanjega olimpijskega in svetovnega prvaka v metu kladiva Primoža Kozmusa (82,58 m; 1243 točk).

Na petem sta dve atletinji: Marijo Šestak in njen izjemen slovenski rekord v troskoku z olimpijskih iger leta 2008 15,08 m ter Marušo Mišmaš Zrimšek in njen sijajen državni rekord, ki ga je odtekla v finalu svetovnega prvenstva 2023 na 3000 m z zaprekami (9:06,37). Njuna rekorda sta vredna 1228 točk.

Dobitnika prvih medalj na sedmem in osmem mestu

Sedmi je s 1225 točkami za 8,40 m v skoku v daljino dobitnik prve slovenske medalje na svetovnih prvenstvih Gregor Cankar, na osmem pa skakalka v višino, ki je Sloveniji prinesla prvo medaljo z največjih tekmovanj, nekdanja evropska prvakinja v skoku v višino Britta Bilač (2,00 m; 1219 točk).

Deveti je z državnim rekordom 48,25 in 1218 točkami mladi tekač na 400 m z ovirami Matic Ian Guček, od katerega si v naslednjih letih obetamo, da se bo še povzpel po lestvici.

Najboljšo deseterico zaokrožuje dobitnica osmih medalj z največjih tekmovanj, najuspešnejša slovenska atletinja zadnjega obdobja Tina Šutej in njen slovenski rekord 4,82 m v skoku s palico (1214 točk).

Brigite Bukovec ni v najboljši deseterici

Zanimivo, da med lastniki najboljših desetih rezultatov v zgodovini slovenske atletike ne najdemo ene izmed naših najboljših in najbolj prepoznavnih športnic Brigite Bukovec.

Petkratna slovenska športnica leta je na 11. mestu, a ne z rezultatom kariere 12,59, ki ga je odtekla ob naslovu olimpijske podprvakinje na 100 m z ovirami leta 1996 (1206 točk), ampak z njenim slovenskim rekordom na 60 m z ovirami 7,78, ki prinaša 1211 točk.

Prav toliko je vreden tudi državni rekord šestkratne slovenske atletinje leta Martine Ratej v metu kopja (67,17 m).

Top 10 slovenskih rezultatov v zgodovini:

1293 točk – 72,61 m (disk, 2026), Kristjan Čeh
1257 točk – 29:50 (10 km, 2026), Klara Lukan
1250 točk – 1:55,19 (800 m, 2002), Jolanda Čeplak
1243 točk – 82,58 m (kladivo, 2009), Primož Kozmus
1228 točk – 15,08 m (troskok, 2008), Marija Šestak
1228 točk – 9:06,37 (3000 m zapreke, 2023), Maruša Mišmaš Zrimšek
1225 točk – 8,40 m (daljina, 1997), Gregor Cankar
1219 točk – 2,00 m (višina, 1994), Britta Bilač
1218 točk – 48,25 (400 m ovire, 2025), Matic Ian Guček
1214 točk – 4,82 m (palica, 2023), Tina Šutej

*upoštevali smo samo rezultate v disciplinah, ki jih spremljamo na velikih tekmovanjih na prostem in v dvorani.

Klara Lukan visoko tudi s preostalimi rekordi

Vrnimo se za konec k glavni junakinji tokratnega zapisa Lukanovi, ki je blizu najboljše deseterice tudi s preostalimi rekordi, ki jih je dosegala v zadnjem obdobju.

Njen letošnji državni rekord, ki ji je marca letos uspel v šele drugem nastopu v polmaratonu v karieri (1:06:43), je vreden 1198 točk.

Rekord 14:45, ki ga je mesec dni pred tem postavila v cestnem teku na 5 km, pomeni 1192, 14:50,40 v teku na 5000 m na stezi iz lanskega leta 1182, 31:13,18 v teku na 10.000 m iz leta 2024 pa 1181 točk.